Zajem dušika s podsevki v hmeljišču in tvorjena biomasa v nadpovprečno toplem in mokrem letu 2024
Avtorji in inštitucija:
Barbara Čeh, Matej Knapič, Igor Šantavec, Ana Karničnik Klančnik, Bojan Čremožnik, Monika Oset Luskar, Sebastjan Radišek, Jure Ferlin in Boštjan Naglič | Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Predstavitev in namen:
S setvijo in zadelavo podsevkov v hmeljiščih lahko povečujemo vsebnost organske snovi v tleh, zmanjšujemo erozijo, izboljšujemo biotsko raznovrstnost tal ter zmanjšujemo izgube hranil. V poljskih poskusih v treh hmeljiščih smo preučevali primernost različnih podsevkov glede na pridelavo biomase, odvzem dušika in vpliv na talne organizme.
Rezultati:
V letu 2024, ki so ga zaznamovale visoke temperature in obilne padavine, se je kot najprimernejša izkazala sudanska trava, saj je najbolje konkurirala plevelom, dosegla največji pridelek biomase in največji odvzem dušika. Na bolj odcednih tleh sta bili uspešni tudi abesinska gizotija ter mešanica bele gorjušice, meliorativne redkve in krmne ogrščice.
Večspektralno slikanje je potrdilo največji pridelek biomase pri sudanski travi. Analize tal so pokazale primerljive količine mineralnega dušika med obravnavanji, medtem ko so raziskave biotske raznovrstnosti potrdile pomembno vlogo podsevkov pri podpori talnim ekosistemom.
Rezultati nakazujejo tudi vpliv podsevkov na mikrobno sestavo tal, zato bodo raziskave v prihodnje še razširjene in ponovljene v različnih vremenskih razmerah.
Zaključki:
Podsevki v hmeljiščih predstavljajo učinkovit ukrep za izboljšanje tal, zmanjševanje izgub hranil in krepitev biotske raznovrstnosti, pri čemer se je v razmerah leta 2024 kot najprimernejša izkazala sudanska trava. Za zanesljivejša priporočila bo treba poskuse ponoviti v različnih letih in talno-klimatskih razmerah.